Davčna obravnava dnevnic voznikom v mednarodnem cestnem prevozu

Direktiva EU 2020/1057 določa, da se za napotenega delavca ne šteje voznik v mednarodnem cestnem prevozu, kadar opravlja bilateralne (dvostranske) prevoze ali vožnjo v tranzitu države članice Skupnosti. Se zaradi spremembe določb, za namene davčne obravnave, povračila stroškov prehrane presojajo po določbah službenih poti?

Davčna obravnava povračil stroškov napotenih delavcev je urejena v 44/4.b členu ZDoh-2. Povračila stroškov prehrane napotenih voznikov se ne vključijo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja za vsak delovni dan v času napotitve, če neprekinjena napotitev ne traja več kot 90 dni. Povračila stroškov prehrane niso predmet obdavčitve do višine iz Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.

Za posamezno napotitev voznikov v mednarodnem cestnem prometu šteje opravljanje delovnih nalog voznika v okviru ene odsotnosti s sedeža delodajalca oziroma drugega mesta delodajalca, na katerem se vozniki pri delodajalcu običajno vključijo v organiziran delovni proces delodajalca.

FURS in MF smo večkrat zaprosili za pojasnilo glede davčne obravnave povračila stroškov prehrane voznikom, ki jih po omenjeni Direktivi ni več moč šteti za napotene delavce. Zanimalo nas je, ali se lahko tem delavcem neobdavčeno povrne polna dnevnica, ne glede na število opravljenih ur v posameznem delovnem dnevu.

Davčni organ je pojasnil, da se ne glede na Direktivo, ti delavci po nacionalni zakonodaji štejejo za napotene delavce, kar pomeni, da je davčna obravnava povračil enaka, ne glede na to, ali voznik opravlja kabotažo, mednarodni prevoz v/iz države članice, dvostranski prevoz ali tranzit. V primeru napotitve, ki traja neprekinjeno do največ največ 90 dni, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane do višine cele dnevnice, in sicer za vsak delovni dan delavca ne glede na število opravljenih delovnih ur. V delovne dneve pa se ne štejejo povsem prosti dnevi delavca.

Izsek iz pojasnila FURS, Dohodki iz zaposlitve, Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, april 2024:

Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z vidika Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 napoteni delavec vsak delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu, in ga ta napoti na začasno delo v tujino (države EU ali tretje države). Posebnosti delovno pravnega položaja delavca, ki ga delodajalec začasno napoti na delo v tujino, ZDR-1 ureja v določilih 208. in 209. člena. Upoštevaje navedeno se za napotenega delavca na delo v tujino za davčne namene šteje vsak delavec, za katerega je potrebno upoštevati posebnosti delovno pravnega položaja, določene v  208. in 209. členu ZDR-1. Glede na določbe ZDR-1 na področju napotitve na začasno delo v tujino za voznike v mednarodnem cestnem prevozu ni določenih nobenih posebnosti  glede na vrsto prevoza (kabotaža, mednarodni prevoz, ki je ali ni dvostranske narave), ki se upoštevajo pri izvajanju EU zakonodaje (predvsem Direktiva 1057/2020).

Za namene davčne obravnave dohodkov se vozniki v mednarodnem cestnem prometu štejejo za napotene delavce, pri čemer se za posamezno napotitev šteje opravljanje delovnih nalog voznika v mednarodnem cestnem prometu v okviru ene odsotnosti s sedeža delodajalca.

VIR: OZS, Jasmina Malnar Molek