Na kaj moram biti pozoren, če se delavec želi delno upokojiti?

Vprašanja o delni upokojitvi mi ponavadi zastavljajo člani, obrtniki oz. podjetniki, ki jih zanima možnost uveljavljanja dvojnega statusa, na podlagi katerega hkrati obdržijo pravico do opravljanja dejavnosti, ob tem pa uveljavijo tudi del pokojnine. Tudi sicer je delna upokojitev zakonska pravica, ki jo v praksi izkoristijo v zadnjih letih predvsem s.p.-ji. Še posebej je to zanje ugodna zakonita rešitev, ker podjetnik kljub temu, da je zavarovan le za krajši zavarovalni čas, toda najmanj 10 ur tedensko, vseeno lahko opravlja dejavnost v polnem obsegu.

Občasno pa dobim tudi vprašanje delodajalca za primer, ko bi se njegov delavec želel delno upokojiti. Delodajalec mu običajno hoče pri uveljavljanju te pravice pomagati, da nemoteno uveljavi pravico do delne pokojnine, po drugi strani pa želi tudi sam pravilno postopati v izogib nepotrebnim zapletom, zato je dobro poznati osnovna izhodišča uveljavljanja te pravice delavca. Delna upokojitev omogoča torej tudi delavcu dvojni status, saj je po eni strani še naprej delavec v delovnem razmerju s sorazmernim delom plače in drugimi pravicami iz naslova zaposlitve, po drugi strani pa upokojenec, ki prejema sorazmeren del pokojnine.

Vprašanja, ki mi jih je pred kratkim zastavil delodajalec in so mi dala povod za pripravo tega prispevka so bila:

Delavec se bo delno-po vsej verjetnosti polovično, upokojil konec julija. Avgusta bo nadaljeval z 20 urnim tedenskim delom! Kdo da odpoved delovnega razmerja, delavec ali mi kot delodajalec? Kdaj ga odjavimo iz zavarovanja za polni delovni čas in kdaj napravimo prijavo za krajši delovni čas. Je potrebno pripraviti novo pogodbo o zaposlitvi ali zadostuje aneks?  Kolikšno delno pokojnino bi delavec prejemal v primeru, da še ostane redno zaposlen za 2 uri dnevno oz. 10 ur tedensko, varianta 3 ure dnevno oz. 15 ur tedensko ali varianta 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko. Mora delati vsak dan ali je pomembna tedenska vsota 10, 15 ali 20 ur? Kakšno odpravnino, če sploh in kdaj mu moramo izplačati?

Na podlagi katerih predpisov se lahko delavec delno upokoji?

Pravno podlago za delno upokojitev delavca predstavljata tako določbi Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1 kot tudi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2.

Po določbi 198. člena ZDR-1 ima delavec pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, bodisi na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji. V izogib nepotrebnim zapletom kaže takoj pojasniti, da tej delavčevi pravici delodajalec ne more relevantno ugovarjati, četudi mu morda delavčeva krajša prisotnost na delovnem mestu iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bi ustrezala. Delodajalci med drugim sicer že dolgo let neuspešno opozarjamo, da zdajšnja zakonska ureditev, ko sta dva zaposlena za polovični delovni čas dražja kot en delavec s polnim delovnim časom, ni ustrezna. Vsekakor pa je najbolj smiselno, da se delodajalec in delavec dogovorita za čimbolj obojestransko sprejemljivo rešitev o tem, kako bo razporejen tako dnevni kot tedenski delovni čas, saj je od tega odvisno tudi povračilo nekaterih stroškov v zvezi z delom in določitev obsega drugih pravic za katere je pomembno ali imajo status deljivih ali nedeljivih pravic. Če se bo npr. delavec odločil za polovično upokojitev 20 ur tedensko in ne gre za invalida, bo svojo delovno obveznost v dogovoru z delodajalcem lahko izpolnil v dveh (2×10 ur), treh, štirih ali petih dneh (5×4 ure).

Kakšne kombinacije zaposlitve in upokojitve omogoča zakonodaja?

Iz določbe 40. člena ZPIZ-2 izhaja, da delavec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa. V primeru, če bi še naprej delal 10 ali 15 ur tedensko, bi bila pokojnina sorazmerna glede na pokojnino, ki bi jo prejel, če bi se v celoti upokojil. Če pa bi ostal še naprej zaposlen v obsegu 20 ur tedensko, bi poleg polovice siceršnje pokojnine prejel še polovico od 40%, ki jih kot neke vrste bonus dobi tisti, ki ostaja na polno (100%) zaposlen in posledično v polnem zavarovanju (več tukaj). To pomeni, da bi nadaljnja, največ 3 leta ob polovični zaposlitvi, in s tem povezani polovični plači, prejemal 70% pokojnine. To seveda velja le v primeru, če izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, ne pa tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za predčasno pokojnino.

Kako naj bi potekal postopek delne upokojitve?

Delodajalec nima tozadevno nikakršne pravne podlage in torej tudi ne pristojnosti za podajo odpovedi iz razloga izpolnjevanja upokojitvenih pogojev delavca, po drugi strani pa delavec z izpolnjenimi upokojitvenimi pogoji ni več varovan pred odpovedjo iz poslovnih razlogov.

Glede na to, da je delna upokojitev delavca njegova pravica in ne dolžnost, lahko zgolj delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri naj nujno izrazi tudi namero, da se namerava delno upokojiti na določen dan. Na podlagi te njegove izjave se pripravi sporazum o prenehanju delovnega razmerja, v katerega naj se zapiše, da pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas preneha veljati na določen dan in da se s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega in z nastopom dela naslednji dan, zaposlitev nadaljuje.

Ob tem je potrebno pripraviti tudi še novo pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega v obsegu najmanj 10 ur tedensko, saj zgolj aneks k obstoječi pogodbi za polni delovni čas ne zadostuje. S to novo pogodbo za polovični delovni čas se delavca prijavi v zavarovanje z obr. M1. Datum nastopa dela ob takšni prijavi mora biti prvi naslednji dan po datumu s katerim se zaključuje zaposlitev za polni delovni čas.

Sporazum o prenehanju delovnega razmerja bo predstavljal podlago za odjavo iz zavarovanja z obr. M2 ter skupaj z obr. M1 tudi za uveljavitev delne pokojnine na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Delavcu, ki se bo delno upokojil, je potrebno izplačati odpravnino ob upokojitvi in sicer v sorazmernem obsegu, če izpolnjuje siceršnje pogoje za priznanje te pravice iz 132. člena ZDR-1 (5 let zaposlitve pri zadnjem delodajalcu) oz. iz panožne kolektivne pogodbe, če le ta zavezuje delodajalca. Vsekakor ni odveč vedeti, da so pogoji za priznanje pravice do tovrstne odpravnine v kolektivni pogodbi lahko ne le milejši in bolj ugodni za zaposlene, ampak tudi strožji.

Preostali sorazmerni del odpravnine se delavcu izplača kasneje, ko se bo v celoti upokojil.

Zaradi občasnih, na videz sicer malenkostnih napak, ki pa lahko povzročijo nepotreben zaplet opozarjam, da kaže biti pozoren na to, da se delovno razmerje ne zaključi en dan prehitro, saj pokojnina pripada naslednji dan po prenehanju zavarovanja. Če npr. delavec izpolni upokojitvena pogoja 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe npr. 6. junija 2024, mora biti na ta dan še zaposlen s polnim delovnim časom, torej v polnem zavarovanju, saj mu bo pokojnina pripadala šele od 7. junija dalje. Če bi se delovno razmerje zaključilo že 5. junija, na dan 6. junij še ne bi imel pogojev za upokojitev, saj bi bil »prekratek« za en dan.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Svetovalec SC OZS