Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Vlada RS je na dopisni seji dne, 30. 8. 2024 potrdila prvi paket davčnih sprememb. Spremembe določb Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem potrjevanju računov bodo predvidoma stopile v veljavo s 1. 1. 2025.

Predlog sprememb ZDoh-2 zajema naslednje sklope:

  1. Dohodek iz zaposlitve

a) Posebna osebna olajšava za nove rezidente

Zavezancem, ki v preteklih dveh letih niso bili davčni rezidenti Slovenije, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7% od prejete plače oziroma nadomestila plače, če ob zaposlitvi niso dopolnili starosti 40 let in je dogovorjeno plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi najmanj v višini 2 kratnika povprečne plače. Posebna osebna olajšava se zavezancem prizna za obdobje 5 let.

b) Letna odmera dohodnine za nerezidente

Odpravi se pogoj, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da so dohodki, doseženi v Republiki Sloveniji, v državi rezidentstva izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.

c) Posebna davčna osnova za napotene javne uslužbence in funkcionarje

V davčno osnovo se bodo vštevali vsi dohodki iz delovnega razmerja in ne le tisti, ki bi jih za enaka dela uslužbenec prejemal v Sloveniji, s čimer se izenačuje obdavčitev vseh napotenih delavcev.

d) Stroški prehrane med delom iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini

Odpravlja se zniževanje davčne osnove za stroške prehrane, povečane za 80 %.

e) Bonitete

  • odprava ničelne bonitete za električna vozila s 1.1.2030 (predlagana je boniteta v višini 0,75% nabavne vrednosti vozila)
  • za boniteto se ne šteje uporaba koles in zagotavljanje električne energije na polnilnih postajah delodajalca
  1. Dohodek iz dejavnosti

a) Sprememba pri »normirancih«

  • Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov
polni normiranec

(nosilec dejavnosti zavarovan za

polni zavarovalni čas neprekinjeno

najmanj

9 mesecev)

popoldanski normiranec

(ne izpolnjuje pogoja vključenosti

v zavarovanje)

kmetje
60.000 30.000 60.000
  • Normirani odhodki

polni normiranec

popoldanski normiranec

kmetje

prihodki

normirani odhodki

prihodki

normirani

odhodki

prihodki

normirani

odhodki

do 60.000

80%

do 12.500

80%

do 60.000

80%

nad 60.000

0%

od 12.500 do 30.000

40%

nad 60.000

0%

    nad 30.000

0%

   
  • Obstoj v sistemu (povprečje dveh zaporednih preteklih let)
polni normiranec popoldanski normiranec 1.leto polni/2.leto popoldanski kmetje

60.000

30.000

45.000

60.000

 

S prehodno določbo se v letu 2025 upošteva povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 do višine 150.000 EUR. V letu 2026 se upošteva zgornja omejitev, pri čemer se upoštevajo le prihodki doseženi v letu 2025.

  • Poročanje davčnemu organu

Zavezanec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov doseženih s posamezno povezano osebo in z osebo, s katero je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

b) Prenos davčnih izgub

Predlaga se omejitev pokrivanja davčnih izgub v naslednjih davčnih obdobjih (trenutno neomejeno) na prihodnjih pet let, pri čemer se za že natečene davčne izgube to obdobje omeji na sedem prihodnjih let.

c) Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Neizkoriščeni del olajšave za digitalni in zeleni prehod bo mogoče prenašati v naslednje petletno obdobje.

d) Olajšava za donacije

Dodatna olajšava za donacije v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov se bo razširila tudi na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.

d) Kmetijstvo

Oprostitev plačila dohodnine za OMD plačila v 100% znesku prejetega dohodka iz tega naslova

  1. Spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi

a) Inovativna zagonska podjetja

Predlaga se, da se za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih, to je bonitete v obliki deležev ali delnic, prestavlja trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev oziroma na druge trenutke (prenehanje pogodbe o zaposlitvi, prenehanje, preoblikovanje delodajalca ali ko se delodajalec ne šteje več za plačnika davka po zakonu, ki ureja davčni postopek, ali če je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let).

Prav tako se ta dohodek, ki odpade na dohodek iz delovnega razmerja, povpreči po pravilu, kot je to določen za dohodek, prejet na podlagi sodbe sodišča za preteklo ali več preteklih let.

b) Sistem t. i. brutenja dohodka, prejetega v naravi

Predlaga se, da se iz sistema, po katerem se dohodek v naravi poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, izločajo dohodki v naravi, prejeti v obliki delnic ali deležev.

 

VIR: OZS, Jasmina Malnar Molek