Zgodovina
Prvi zametki obrtništva segajo v daljno leto 1894, ko je bil postavljen temeljni kamen za izgradnjo obrtne šole in doma obrtnikov v Murski Soboti.
Iz zgodovinskih virov izhaja, da je takratno združenje obstajalo vse od leta 1894 in imelo v svojem sestavu 1250 samostojnih obrtnih mojstrov, pa do leta 1920, ko je imelo največ članov (1320). Po letu 1920 se je takratno združenje reorganiziralo v skupno obrtno zadrugo, ki je pod tem nazivom predstavljalo obrtništvo vse do leta 1950. V letih 1951 in 1952 je bil zgrajen v Murski Soboti dvonadstropni obrtniški dom. V letu 1952 je bila ukinjena takratna obrtna zbornica in nastala je praznina v organiziranosti obrtništva vse do leta 1968, ko je bilo v mesecu decembru ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov in gostincev za Pomurje. To združenje je na društveni in prostovoljni osnovi združevalo maloštevilne obrtnike s področja občin Lendava, Murska Sobota in Radgona. Na občnem zboru je bil izvoljen širši upravni odbor, v katerem so sodelovali obrtniki iz občin Lendava, Murska Sobota in Radgona.
Takratno dejavnost združenja je vodil upravni odbor in izvršilni odbor, ki so ga v desetletnem obdobju vodili ing. Vili Žižek, Kornel Pustai in nekaj časa Jože Kuhar. Takratno združenje je delovalo v zelo težkih pogojih, saj ni bilo ne finančnih sredstev in ne delovnih prostorov. Dejavnost združenja je bila prepuščena lastni samoiniciativnosti posameznih članov in dokaj šibki družbeni podpori.
Nadaljnji razvoj obrtništva je terjal reorganizacijo takratnega samostojnega obrtništva, kajti društvena oblika organiziranosti ni bila najbolj primerna.
Po novosprejetem obrtnem zakonu (1978) so se društva obrtnikov preimenovala v obrtna združenja, ki so obvezno združevala vse samostojne obrtnike posamezne občine.
Obrtno združenje je bilo v Murski Soboti ustanovljeno na zboru obrtnikov 13.januarja 1979. Predsednik združenja je bil Ludvik Černi, tajnik pa Jože Žekš. Celotna dejavnost združenja je bila usmerjena na področje enačenja obrtnikov z drugimi gospodarskimi subjetki, vsestranskemu izobraževanju obrtnikov, družbenopolitičnemu življenju, sodelovanju na sejmih in družabnemu življenju. Sčasoma je obrtno združenje postalo središče zasebniškega dogajanja v občini, predvsem pa na področju pridobivanja in posredovanja informacij ter reševanju obrtniške problematike. Krepila se je stanovska in strokovna organizacija samostojnih obrtnikov občine Murska Sobota, ki jo je kot predsednik v šestletnem mandatu vodil Jože Špilak.
Obdobje velikih organizacijskih sprememb za obrtniške organizacije je bilo tudi po letu 1991. V tem letu je namreč po reorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in v njej Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je združevala vsa tedanja občinska združenja, nastala samostojna organizacija Obrtna zbornica Slovenije in samostojne občinske obrtne zbornice.
Na podlagi sklepa skupščine je bila s 1. Junijem 1991 ustanovljena Obrtna zbornica Murska Sobota, kot samostojna organizacija obrtnikov občine Murska Sobota. Za predsednika Izvršilnega odbora je bil izvoljen Štefan ing. Pavlinjek, za predsednika skupščine pa Jože Špilak.
Posledica nove lokalne samouprave v letu 1993 je bila, da so se občinske obrtne zbornice preimenovale v območne obrtne zbornice.