Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Pravilnik o ročnem premeščanju bremen je bil med podjetniki sprejet z negativnimi odzivi, predvsem zaradi dodatnih obremenitev in zahtev za podjetja. Pa vendar, če ste se seznanili z njegovo vsebino in jo prenesemo v svoje podjetje in na sebe, bi se na koncu lahko strinjali, da prinaša tudi korist podjetju na dolgi rok.

Skoraj stalnica v vseh podjetjih so težave s kadri. Neprestano se sprašujemo, kje bomo dobili delavce, ki dobo delali ter kako bi naj obdržali te, ki jih imamo. Tudi s tem pravilnikom lahko najdemo rešitve za ta vprašanja.

Zato je prav, da smo z njim seznanjeni, poznamo stvari, na katere moramo biti pozorni in seveda, iščemo rešitve, kaj bi se dalo narediti drugače, da bi se izognili težavam, ki jih povzroča ročno premeščanje bremen. Pravilnik nas opozarja na dela, ki so ocenjena kot tvegana za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delavcih. Vsi pa si želimo zdrave delavce, čim manj bolniških odsotnosti, čim večjo stalnost.

Vsak podjetnik najbolj pozna način dela v svojem podjetju. Ker ste v stiku s svojimi delavci, skupaj z njimi iščete rešitve, kako tista dela, ki so težka, vsebujejo neprijetne gibe, se ponavljajo, … odpraviti. Vsega se nikoli ne bo dalo odpraviti – nadomestiti z napravami, s stroji in drugimi pripomočki. Pa vendar se marsikaj da olajšati, spremeniti že z organizacijo in načinom dela.

Pravilnik med drugim tudi določa, kako se ocenjuje verjetnost prekomernega fizičnega napora z možnimi negativnimi posledicami za zdravje. Uporablja se domneva, da višja kot je stopnja izpostavljenosti posamezni vrsti izpostavljenosti, večja je verjetnost škodljivih učinkov na zdravje.

Za tako oceno so potrebni 4 koraki in sicer določanje kazalnika časovne obremenitve, določitev drugih referenčnih značilnosti, ocenjevanje in vrednotenje ter predlog za načrtovanje ukrepov.

Metodo ključnih kazalnikov, ki se uporablja pri vrednotenju obremenitev pri ročnem premeščanju bremen pri nas, je razvil nemški Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu in se, razširjena, uporablja tudi pri njih.

Pri nas za vrednotenje obremenitev uporabljamo samo tri kazalnike: dvigovanje – držanje – prenašanje; vlečenje – potiskanje; ročni delovni procesi / ponavljajoče ročno premeščanje.

Ti kazalniki nam zagotavljajo informacije ali je pri našem delu prisotna nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj in informacije o potrebnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo tveganje za negativne učinke na zdravje.

Ocene tveganja za vse tri kazalnike in test (presajalni test), ki je potreben za oceno obremenitve pri ročnem premeščanju bremen, so priloga pravilnika. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva pa je izdelalo tudi elektronske obrazce, ki so namenjeni lažji uporabi Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Objavljeni so na njihovi spletni strani, na Portalu varnosti in zdravja pri delu pod zavihkom Spletne aplikacije – do njih pridete s klikom na povezavi obrazci.

Presejalni test delodajalcu omogoča, da na enostaven način ugotovi, ali je potrebno v zvezi z določenim opravilom izvesti poglobljeno oceno tveganja oziroma izloči delovna mesta in opravila, ki ne predstavljajo tveganja za razvoj kostno-mišičnih obolenj v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.

Čeprav imate, v večini zunanjega, strokovnega delavca za zagotavljanje varnosti pri delu, je prav, da sodelujete pri izpolnjevanju testa, ki ocenjuje obremenitve pri ročnem premeščanju bremen, saj sami najbolj poznate vaš delovni proces, obenem pa boste, tudi na ta način, našli rešitve za zmanjšanje ali odpravo teh obremenitev. Sigurno pa boste ugotovili, kaj vse ste že uredili, odpravili in izboljšali na tem področju v korist zdravja vaših zaposlenih.

Datum: 20. 6. 2024

Pripravila:

Renata Stanko, svetovalka SPOT Svetovanje Pomurje