Podjetja se srečujete s pomanjkanjem delovne sile in zato tudi podporne institucije skupaj z vami, izvajamo aktivnosti, namenjenih predstavitvam in animiranju mladih, da bi se odločili za poklice, ki jih podjetja potrebujete.
Rezultat dela v naši regiji je viden, saj se vpis v srednje poklicne in tehniške šole povečuje. Prav tako pa so se povečali tudi vpisi v vajeniške programe. Seveda pa sami vpisi niso dovolj, da se bo kadrovsko področje v podjetjih izboljšalo.
Potrebno se je mladim predstaviti in eden od načinov, da se to stori je tudi, da mladi v podjetjih opravljajo obvezno delovno prakso, ki se izvaja med šolanjem.
Namreč dijaki v poklicnem izobraževanju imajo, poleg praktičnega pouka, ki ga izvajajo v šoli tudi praktično usposabljanje z delom (v nadaljevanju PUD) pri delodajalcih, ki trajaj 24 tedne oziroma 912 ur v treh letih izobraževanja. To usposabljanje se izvaja v neposrednem delovnem procesu.
Z individualno učno pogodbo se lahko praktično usposabljanje z delom, na račun praktičnega pouka v šoli poveča s 24 tednov na maksimalno 53 tednov v treh letih izobraževanja. Pri tem je pomemben dogovor med šolo in delodajalcem.
Za izvajanje praktičnega usposablja z delom mora delodajalec skleniti pogodbeno razmerje. Sklene lahko individualno učno pogodbo, ki se sklene med delodajalcem in dijakom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom, praviloma za dobo celotnega izobraževanja, ali kolektivno učno pogodbo, ki jo šola sklene z delodajalcem praviloma za eno šolsko leto za enega ali več dijakov, z možnostjo podaljšanja. Pogodba opredeljuje splošne pravice in obveznosti šole, dijakov in delodajalca, ter potrebne aktivnosti vseh partnerjev, ne glede na izobraževalni program. V aneksu pogodbe pa so opredeljeni izobraževalni program, poklici, naslov dijakov in mentorjev ter termini izvajanja PUD. Praktično in teoretično izobraževanje dijaka sme trajati največ 8 ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati z zakonom in kolektivno pogodbo določene tedenske delovne obveznosti, zmanjšane za dve uri, torej maksimalno 38 ur tedensko. Če praktično usposabljanje z delom traja strnjeno štiri ali več ur dnevno, mora biti dijaku zagotovljeno v tem času najmanj 30 minut odmora. Ura na PUD-u traja 60 min.
Delodajalci se odločite vzeti dijaka na praktično usposabljanje z delom, z namenom, da ga seznanite z delom svoje firme, ga ustrezno priučite del, ki jih delavci vaše firme morajo poznati in ga pri sebi zaposlite. Seveda pa so za vsem tem tudi obveznosti podjetja.
Preden vzamete dijaka na prakso, morate izpolniti kadrovske in materialne pogoje.
Dijaku je potrebno zagotoviti mentorja. To je lahko delodajalec sam ali pri njem zaposlena oseba. Mentor mora imeti ustrezno smer in stopnjo izobrazbe in opravljen pedagoško-andragoški izpit.
Za izvajanje praktičnega izobraževanja v obratovalnici mora biti delovno/učno mesto opremljeno v skladu z zahtevami posameznega programa. Oprema mora zadostiti minimalnim pogojem, ki zagotavljajo doseganje zadovoljive kakovosti izdelkov in storitev ter realizacijo ciljev praktičnega usposabljanja z delom za posamezno poklicno usmeritev.
Ko je dijak pri vas, mu morate delodajalci izplačati nagrado po veljavnih zakonskih predpisih. To sta lahko Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ali branžna kolektivna pogodba, ki vas zavezuje. Mesečna višina nagrade, v skladu z Uredbo na mesec znaša 15% povprečne letne plače, kar za leto 2024 znaša 333,14 EUR za poln mesec. Če podjetje ne zavezuje nobena od panožnih kolektivnih pogodb (npr. frizer), se lahko z zaposlenimi dogovori za primerljivo panožno kolektivno pogodbo, npr. Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo. Ta potem velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju z delom. Nagrada se izplača do 15 v mesecu za pretekli mesec.
Poleg nagrade ste mu dolžni zagotoviti prehrano med delom, na enak način kot svojim zaposlenim ter poravnati stroške prevoza na delo in z dela.
Obveza delodajalca ob angažiranju dijaka na delovno prakso je še prijava na ZZZS – z obrazcem M12 in poravnavanje mesečnega pavšalnega prispevka po ZZVZZ (0,30% od PP, ki trenutno znaša 6,63 EUR), ko je dijak pri vas, ter obveščanje FURS o izplačilu nagrade na obrazcu REK-0.
Pomembna obveznost delodajalca pri izvajanju praktičnega usposabljanja z delom je zagotavljanje varstva in zdravja pri delu mladih, saj gre pretežno za mladoletne osebe. Dijak mora biti predhodno seznanjen s tveganjem na posameznem delovnem mestu, med samim procesom pa mora biti ustrezno voden in nadziran.
Vsi, ki izvajate praktično usposabljanje z delom, morate imeti verificirano učno mesto. Verifikacija učnega mesta je postopek preverjanja ustreznosti minimalnih pogojev glede delovnega prostora, opreme in dejavnosti, ki jih mora zagotavljati delodajalec in so potrebni za doseganje ciljev praktičnega usposabljanja z delom v skladu z izobraževalnim programom. Verifikacijo izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in je brezplačna.
Postopek verifikacije se začne z vložitvijo vloge, kateri se priložijo dokumenti o firmi ter spričevalo o izobrazbi in pedagoško-andragoški usposobljenosti mentorja. Vsi tisti, ki ste opravili mojstrski izpit ste tudi pedagoško-andragoško usposobljeni!
Prostore obratovalnice pride pregledat strokovni nadzornik, OZS pa na podlagi pregleda izda odločbo o izpolnjevanju pogojev ter reprezentančno potrdilo.
Odločitev ali skleniti individualno ali kolektivno učno pogodbo?
Pri sklenitvi ene ali druge učne pogodbe so obveznosti delodajalca enake – ustrezen prostor, mentor, nagrada, malica, prevoz na delo, mesečni prispevek. Obe pogodbi tudi omogočata prekinitev pogodbe z obeh pogodbenih strani, prav tako je možen prehod iz ene oblike v drugo.
Ena od razlik med pogodbama je, da pri sklenjeni individualni učni pogodbi dijak, praviloma v drugem letniku, opravi vmesni preizkus, ki poteka v obratovalnici. Nadzor nad vmesnim preizkusom in razgovor z dijakom ter delodajalcem izvede strokovni nadzornik, imenovan s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vse pa poteka po predhodnem dogovoru z delodajalcem.
Spodbude, namenjene delodajalcem, ki izvajajo praktično usposabljanje z delom pa so odvisne od razpoložljivih sredstev in se spreminjajo. Izkušnje do sedaj so, da je tistim delodajalcem, ki so imeli sklenjene individualne učne pogodbe, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) preko Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije letno zagotavljalo spodbudo za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom za dijake. Tistim, ki so imeli sklenjene kolektivne pogodbe pa se je spodbuda izplačala ob zaključku triletnega izobraževanja dijaka preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Skupna prejeta višina sredstev s strani MGTŠ je bila višja.
Učne pogodbe z dijaki se sklepajo v začetku šolskega leta. Ob sklenitvi pogodbe se te pošljejo v potrjevanje na OZS. Predlagamo vam, da razmislite tudi o tej možnosti reševanja kadrovskih težav. Z izvajanjem delovne prakse pri delodajalcih boste dali priložnost mladim, da vas spoznajo, sebi pa, da spoznate mlade in si izberete najboljše, ki jih boste vključili v svoj kolektiv.
Če pa se boste odločili na prakso sprejeti vajenca, vas v tem primeru zavezuje Zakon o vajeništvu. Za vajeništvo se sklepa Pogodba o vajeništvu. Obveznosti delodajalcev in vajencev so zakonsko predpisane.
Datum: 24. 7. 2024
Pripravila:
Renata Stanko, svetovalka SPOT Svetovanje Pomurje
Viri:
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1).
- Mitja Korunovski OZS: Praktično usposabljanje z delom (PUD) Informacije delodajalcem 2023/2024.
- Dušan Bavec, Obrtnikov svetovalec julij/avgust 2023.