V zadnjih letih se Evropska unija intenzivno posveča prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo, pri čemer ima področje embalaže posebno vlogo. Embalaža predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov, kar je predvsem posledica sprememb v potrošniških navadah, rasti e-trgovine in povečane uporabe izdelkov za enkratno uporabo. V tem kontekstu je bila sprejeta nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki predstavlja pomemben premik v zakonodajnem pristopu, saj nadomešča dosedanjo direktivo in uvaja enotna, neposredno zavezujoča pravila za vse države članice Evropske unije.
Osrednji cilj uredbe je zmanjšanje količine odpadne embalaže, povečanje njene ponovne uporabe in reciklaže ter izboljšanje okoljske učinkovitosti embalaže skozi celoten življenjski cikel. Hkrati uredba določa obveznosti za podjetja, ki dajejo embalažo na trg, vključno z uporabo recikliranih materialov ter prepovedjo določenih nevarnih snovi v embalaži, kot so svinec, kadmij, šestvalentni krom in PFAS v embalaži, ki prihaja v stik z živili. Za podjetja to pomeni obsežne spremembe, ki bodo vplivale na oblikovanje izdelkov, dobavne verige, logistiko in poslovne modele.
Ključne novosti za podjetja
Ena izmed najpomembnejših novosti je zahteva, da mora biti vsa embalaža, dana na trg EU, do leta 2030 zasnovana tako, da je reciklabilna. Podjetja bodo morala že v fazi načrtovanja embalaže upoštevati izbiro ustreznih materialov, zmanjševanje kombiniranja različnih materialov ter standardizacijo embalažnih komponent. To bo zahtevalo intenzivno sodelovanje z dobavitelji in vlaganja v razvoj novih, trajnostnih rešitev.
Pomemben poudarek uredbe je tudi na zmanjševanju količine embalaže. Podjetja bodo morala dokazati, da je embalaža omejena na nujno potrebno količino za zaščito in transport izdelka. Posebej stroga pravila veljajo za e-trgovino, kjer delež praznega prostora v pakiranih izdelkih ne bo smel presegati 50 %. To pomeni optimizacijo pakiranja, odpravo nepotrebne embalaže ter prilagoditev logističnih procesov.
Uredba uvaja tudi cilje na področju ponovne uporabe embalaže. Podjetja bodo morala razviti sisteme za vračanje embalaže, vzpostaviti logistiko za njeno ponovno uporabo ter voditi evidenco kroženja, zlasti pri transportni embalaži, kot so palete in zaboji. Poleg tega bo treba zagotoviti ustrezna navodila za vzdrževanje in popravilo takšne embalaže, kar pomeni dodatne organizacijske zahteve.
Na področju materialov uredba določa obvezne deleže recikliranih surovin, zlasti plastike, ki se bodo postopoma povečevali. To bo od podjetij zahtevalo prilagoditev proizvodnih procesov ter zagotavljanje stabilnih dobav recikliranih materialov, kar lahko povzroči dodatne stroške in večjo konkurenco na trgu sekundarnih surovin.
Posebej pomembna novost je uvedba t. i. »full cost« sistema, ki bo začel veljati 12. avgusta 2026. Ta sistem pomeni, da bodo podjetja v celoti financirala ravnanje z odpadno embalažo. Obrtniki in podjetniki, ki na trg Republike Slovenije dajejo embalažo ali izdelke v embalaži, bodo morali poleg tega kriti tudi stroške zbiranja odpadne embalaže iz gospodinjstev ter iz sistemov ločenega zbiranja, kot so ekološki otoki. To bistveno povečuje finančno odgovornost proizvajalcev in uvoznikov.
Dodatno uredba krepi načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki vključuje financiranje zbiranja, sortiranja in recikliranja embalaže ter obvezno poročanje o količinah in vrstah embalaže. S tem se odgovornost podjetij razširja na celoten življenjski cikel embalaže.
Pomemben vidik predstavlja tudi digitalizacija. Od leta 2027 bo obvezna uporaba standardiziranega označevanja embalaže, vključno z digitalnimi rešitvami, kot so QR kode. Potrošniki bodo z njihovo pomočjo pridobili informacije o reciklabilnosti embalaže, deležu recikliranih materialov, navodilih za ločevanje, okoljskem odtisu ter poreklu materialov. To bo od podjetij zahtevalo uvedbo novih informacijskih sistemov in večjo transparentnost poslovanja.
Uredba uvaja tudi nekatere prepovedi določenih vrst embalaže za enkratno uporabo. Med drugim bodo omejene plastične embalaže za enkratno uporabo za sveže sadje in zelenjavo v manjših količinah, skupinska plastična embalaža ter določene oblike embalaže v nastanitvenem sektorju, kot so majhne plastenke za kozmetične izdelke. Takšne omejitve bodo podjetja spodbudile k razvoju alternativnih rešitev.
Poleg tega uredba uvaja nove obveznosti tudi za gostinski sektor. Od februarja 2027 bodo morali gostinski obrati, ki ponujajo hrano in pijačo za s seboj, omogočiti potrošnikom uporabo lastne embalaže ter jih o tem ustrezno obvestiti na prodajnem mestu.
Izzivi za podjetja
Kljub jasnim okoljskim ciljem uredba prinaša številne izzive. Med najpomembnejšimi so visoki začetni stroški prilagoditve, potreba po tehnoloških inovacijah, omejena razpoložljivost kakovostnih recikliranih materialov ter kompleksnost usklajevanja dobavnih verig na ravni Evropske unije. Zlasti mala in srednje velika podjetja se lahko soočajo s težavami pri izpolnjevanju vseh zahtev v predpisanih rokih.
Sklep
Nova uredba o embalaži in odpadni embalaži predstavlja enega ključnih zakonodajnih odlokov Evropske unije na področju varstva okolja. Za podjetja pomeni temeljit preobrat v načinu razmišljanja o embalaži – od linearnega modela uporabe k celostnemu upravljanju življenjskega cikla, ki vključuje odgovornost za fazo po uporabi.
Čeprav uredba prinaša dodatne stroške in organizacijske izzive, hkrati odpira priložnosti za inovacije, razvoj novih poslovnih modelov ter krepitev konkurenčnosti na trgu, ki vse bolj temelji na trajnosti. Uspešnost implementacije bo v veliki meri odvisna od sposobnosti podjetij, da se pravočasno prilagodijo novim zahtevam in učinkovito izkoristijo potencial krožnega gospodarstva.
Datum: 24. 3. 2026
Pripravila:
Renata Stanko, svetovalka SPOT Svetovanje Pomurje