Prvi stik s podjetjem je lahko pomembnejši od prve zaposlitve
Dijak, ki prvič vstopi v podjetje na praktično usposabljanje, še ne pozna dobro pravil delovnega okolja, pogosto pa tudi še ne ve, kakšno delo mu najbolj ustreza. Za podjetje je to priložnost, da mladega človeka spozna, mu predstavi poklic in morda v njem prepozna bodočega sodelavca.
V času pomanjkanja ustreznih kadrov sodelovanje s šolami zato ni zgolj družbeno odgovorna poteza, ampak lahko postane pomemben del kadrovske strategije. Pri tem pa je treba vedeti, da dijak na praksi ni običajen zaposleni in tudi ne dodatna poceni delovna sila. Namen praktičnega usposabljanja je predvsem izobraževanje.
Praktično usposabljanje ali vajeništvo?
Pri dijakih poklicnih in strokovnih šol se praktično izobraževanje pri delodajalcu praviloma izvaja kot praktično usposabljanje z delom oziroma PUD. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo z učno pogodbo, ki je lahko kolektivna med šolo in delodajalcem ali individualna.
Druga možnost je vajeništvo. Pri njem se pomemben del izobraževalnega programa izvede neposredno pri delodajalcu. Razmerje se uredi s pogodbo o vajeništvu, ki med drugim določa mentorja, čas praktičnega usposabljanja, pravice in obveznosti obeh strani, vajeniško nagrado in povračila stroškov.
Preden podjetje sprejme mladega, mora zato najprej vedeti, za katero obliko sodelovanja gre in katere obveznosti iz nje izhajajo.
Kaj mora zagotoviti podjetje?
Podjetje mora dijaku zagotoviti delo, ki je povezano z njegovim izobraževalnim programom in pridobivanjem poklicnih kompetenc, ustrezne delovne pogoje in opremo ter predvsem mentorja. Mentor ima pri kakovosti prakse ključno vlogo. Njegova naloga ni le pokazati, kaj mora dijak narediti, ampak ga postopoma uvajati v delo, razlagati postopke, spremljati napredek in mu omogočiti, da del nalog sčasoma opravi tudi samostojno.
Pomembna obveznost delodajalca je tudi zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Pri mladih veljajo posebna pravila glede delovnega časa, odmorov in počitkov. Pri praktičnem usposabljanju dijaka praktično in teoretično izobraževanje skupaj praviloma ne sme trajati več kot osem ur dnevno. Če praktično usposabljanje traja strnjeno štiri ure ali več, mu pripada najmanj 30 minut odmora.
Nagrada in drugi stroški
Dijak ima pri praktičnem usposabljanju z delom pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, oziroma drugimi veljavnimi predpisi. Prav tako ima pravico do prehrane med delom in prevoza na delo. Zato ni enotnega zneska, ki bi veljal za vsakega dijaka in vsako podjetje – delodajalec mora preveriti pravila, ki veljajo zanj.
Pri vajencih je ureditev nekoliko drugačna. Zakon določa minimalno vajeniško nagrado, poleg tega pa ima vajenec pod predpisanimi pogoji pravico tudi do povračila stroškov prehrane in prevoza. Podjetje mora zato finančne in administrativne obveznosti preveriti še pred začetkom sodelovanja.
Najpogostejša napaka: »Nihče nima časa zanj«
Dobra praksa ni odvisna samo od pravilno podpisane pogodbe. Ena najpogostejših napak je, da podjetje sprejme dijaka, nato pa zaposleni zanj nimajo časa. Nekaj dni opazuje delo drugih, pozneje opravlja preprosta opravila, ob koncu pa podjetje podpiše potrebno dokumentacijo.
Formalno je praksa opravljena, podjetje pa je zamudilo njeno največjo priložnost.
Veliko bolje je, da ima dijak od prvega dne jasnega mentorja, načrt dela in nekaj konkretnih ciljev. Dobi naj naloge, ki so dovolj enostavne, da jih lahko postopoma obvlada, vendar dovolj resnične, da vidi smisel svojega dela.
Mladi potrebujejo jasna navodila in povratno informacijo
Kar je izkušenemu zaposlenemu samoumevno, dijaku pogosto ni. Navodilo »naredi tako kot običajno« mu ne pomaga, če običajnega postopka še nikoli ni videl. Pri delu z mladimi se zato dobro obnesejo jasna pričakovanja, konkretna navodila in hitra povratna informacija. Kaj je naredil dobro? Kaj mora popraviti? Kaj lahko naslednjič naredi sam?
Koristno je tudi, da dijak spozna širšo sliko podjetja. Naj obišče različne oddelke, sodeluje na sestanku, spremlja nastanek izdelka ali storitve in razume, komu je njegovo delo namenjeno. Tako ne pridobiva samo strokovnega znanja, ampak tudi predstavo o tem, kako podjetje dejansko deluje.
Praksa kot večtedenski zaposlitveni razgovor
Za podjetje ima dobro organizirana praksa veliko kadrovsko prednost: potencialnega sodelavca lahko spoznava več tednov.
Življenjepis pove, katero šolo je kandidat obiskoval. Praksa pokaže, ali je zanesljiv, kako hitro se uči, ali postavlja vprašanja, kako sprejema povratne informacije in kako sodeluje z drugimi.
Toda ocenjevanje poteka v obe smeri. Tudi dijak opazuje podjetje. Vidi, kako se sodelavci pogovarjajo, kako vodje ravnajo z ljudmi, ali lahko postavlja vprašanja in ali je njegov prispevek cenjen. Slaba izkušnja zato lahko pomeni izgubljenega bodočega kandidata – dobra pa najboljšega ambasadorja podjetja med njegovimi vrstniki.
Najboljša praksa se ne konča zadnji dan
Če podjetje v mladem prepozna potencial, je smiselno stik ohraniti. Nadaljevanje je lahko ponovno praktično usposabljanje, počitniško oziroma študentsko delo, štipendiranje in pozneje zaposlitev.
Tako tudi čas, ki ga mentor danes nameni dijaku, ni zgolj strošek. Lahko je bistveno manjša naložba kot iskanje, selekcija in uvajanje popolnoma novega zaposlenega čez nekaj let.
Ključno vprašanje zato ni samo, kaj lahko dijak v nekaj tednih naredi za podjetje, ampak tudi: kaj lahko podjetje v teh nekaj tednih naredi, da se bo želel nekoč vrniti?
Datum: 19. 8. 2026
Pripravila:
Renata Stanko, svetovalka SPOT Svetovanje Pomurje