Družbena odgovornost podjetij ni novi pojem ali nova obveza za podjetja. Že do sedaj ste podjetja spnzorirala ali donirala sredstva za delovanje klubov ali za podporo prireditev v lokalnem okolju in še kaj.
V zadnjih časih ta dimenzija pridobiva na pomenu in se odraža do vseh deležnikov, s katerimi ima podjetje, posredno ali neposredno, opravka. To so tako zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalno prebivalstvo, lokalna skupnost, investitorji in še kdo.
Že leta 2001 je Evropska komisija opredelila družbeno odgovornost podjetij kot koncept delovanja podjetja, po katerem podjetje v svoje poslovne dejavnosti in odnose z deležniki prostovoljno in ne zgolj na podlagi predpisov, vključi družbena in okoljska vprašanja, ob tem pa skrbi za ustvarjanje rentabilnega poslovanja.
Desetletje pozneje so bili postavljeni tudi širši standardi družbene odgovornosti, združeni v standard ISO 26000. Ta sicer ni mišljen kot certifikat, temveč zgolj postavlja smernice za delovanje podjetij, pa tudi organizacij.
Temelj družbene odgovornosti podjetja sloni na ekonomski odgovornosti, saj brez dolgoročno rentabilnega poslovanja podjetje ne more obstajati. Temu sledi zakonska odgovornost, ki zavezuje podjetja, da upoštevajo državne zakone, mednarodne predpise, občinske odloke, proizvajajo v skladu z zakoni in prodajajo dobrine, ki izpolnjujejo kriterije varnosti. Tretji nivo predstavlja etična odgovornost, kjer se od podjetja pričakuje spoštovanje norm in vrednot, četudi le-te niso zapisane v zakonih in izogibanje etično spornim ravnanjem. Najvišji nivo predstavlja filantropska odgovornost, ki ni zahtevana, je pa zaželjena s strani deležnikov podjetja. S spoštovanjem le-te podjetje postane dober državljan, ki vrača družbi, izboljšuje kakovost življenja, itd.
Družbena odgovornost vključuje:
- odnos do zaposlenih (izboljšanje znanj in kompetenc, skrb za zdravje in varnost na delovnem mestu, skrb za primerno delovno opremo in okolje, dogodki, seminarji,…),
- odnos do okolja (spoštovanje in preseganje okoljskih standardov),
- odnos do skupnosti (spoštovanje zakonov, predpisov, sponzorstva, donacije, kadrovske štipendije, plačevanje davkov) in
- odnos na trgu do kupcev, dobaviteljev, konkurentov (zagotavljanje kakovosti, informirane, spoštovanje medsebojnih razmerij, plačevanje v razumnih rokih, fair play, sodelovanje, neškodovanje).
Podjetjem družbeno odgovoren odnos do zaposlenih na eni strani prinaša večjo lojalnost, motivacijo in inovativnost zaposlenih, na drugi strani pa je prisotnega manj absentizma in fluktuacije. S pravim odnosom do kupcev in dobaviteljev ti postajajo bolj lojalni podjetju in ga priporočajo drugim. Podjetje mora krepiti pozitivne vrednote za trajnostni gospodarski razvoj, družbeni razvoj in varstvo okolja. Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.
S pravilnim odnosom do skupnosti pa se je bistveno okrepilo korporativno prostovoljstvo.
Korporativno prostovoljstvo pomeni prostovoljsko neplačano delo zaposlenih za dobrobit širše skupnosti, ki ga z različnimi iniciativami podpira delodajalec oz. podjetje.
Več raziskav je pokazalo, da družbena odgovornost lahko pripomore k uspehu podjetja, in sicer tako, da izboljša poslovanje, razvija človeške potenciale in ustvari zaupanje v podjetje.
Družbeno odgovorno podjetje ima večji ugled in lojalnost med potrošniki, lažje vstopa v dobaviteljske verige, bolj je zaželjeno pri iskalcih zaposlitve, znižuje svoje stroške na področju materialnih virov, ima dobre odnose in podporo lokalne skupnosti,…
V zadnjih letih so potrošniki postali vedno bolj pozorni na vprašanja v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij. Zato je še toliko bolj pomembno, da področje družbene odgovornosti vpeljete v svoje delovanje tudi mikro in mala podjetja.
Kako vpeljati družbeno odgovornost v dejavnost podjetja je odvisno od podjetja. Vsako podjetje mora pretehtati, kako naj družbeno odgovornost udejanji glede na svojo dejavnost, velikost, finančne zmožnosti, deležnike in druge značilnosti poslovanja.
V večini se prakse razlikujejo glede na velikost podjetja. Za večino mikro, majhnih in srednje velikih podjetij so prakse družbene odgovornosti bolj neformalne in intuitivne, za velika podjetja pa so precej formalne in predvidljive.
Vsi pa se moramo zavedati, da so časi, ko so družbeno odgovornost podjetij predstavljale le sponzorstva in donacije, minili. Zato se raje odločite za inovativne oblike sodelovanja z vsemi deležniki lokalnega okolja, ki bodo delovali stimulativno tako na zaposlene kot na poslovne cilje podjetja.
Renata Stanko, svetovalka SPOT svetovanje Pomurje
Projekt »SPOT svetovanje POMURJE 2018-2022 «
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija