V gospodarstvu so potrebne surovine, iz katerih nastajajo izdelki. Ti v potrošnem ciklu prehajajo v odpadke. Soočamo se z omejenostjo naravnih virov, torej surovin, potrošnja pa neprestano raste in prav tako tudi odpadki. Gospodarno ravnanje nam narekuje, da vire v proizvodnem in potrošnem ciklu zadržimo čim dlje. Da v gospodarstvu ohranjamo vrednost izdelkov, surovin in virov, nastajanje odpadkov pa čim bolj omejimo oziroma jih med odpadke odložimo čim pozneje.
Rastoči proizvodnja in potrošnja nas silita v spremembe, obenem pa želimo, da te spremembe ne bi negativno vplivale na kakovost življenja in okolje.
Zato je potrebno spremeniti način proizvodnje dobrih, s katerimi se ohranja blaginja in hkrati omogoča konkurenčnost gospodarstva, ne da bi škodovali okolju.
Že nekaj časa sledimo izrazom krožno gospodarstvo, zeleno gospodarstvo, zelena delovna mesta,… Kaj pa pravzaprav pomenijo!
V krožno gospodarstvo nas silijo globalne situacije in težnja tega modela je, da se gospodarstvo usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov, saj se lahko odpadki ene industrije spremenijo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Krožno gospodarstvo temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov (tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče) nastajanje odpadkov znižuje na ničelno stopnjo.
Zeleno gospodarstvo zahteva spremembo modela proizvodnje ter vzorce potrošnje v bolj zelene in trajnostne oblike, podpira ekonomske spodbude in razvoj okoljsko manj obremenjujočih tehnologij in inovacij, izboljšanje upravljanja virov in politike ravnanja z zemljišči, vodami, odpadki in energijo. Ključni namen razvoja zelenega gospodarstva in s tem tudi ohranjanja okolja je prehod z linearnega na krožno gospodarstvo.
Ena od pomembnih možnosti pri prehodu v zeleno gospodarstvo je ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki nudijo učinkovito povezanost med trajnostnim izkoriščanjem naravnih virov in gospodarskim razvojem, z usmeritvijo na inovativne in okoljsko sprejemljive prakse, ki prinašajo izdelke z višjo dodano vrednostjo (priložnost v Pomurski regiji predstavlja predvsem vzgoja in predelava prehranskih izdelkov).
Spremembe v gospodarstvu so nuja in se najlažje zgodijo, če so podprte s politiko in kulturo prebivalcev. Usmeritve v tak model gospodarjenja so bile najprej sprejete na evropskem nivoju in prenesene na državne. V razvojne usmeritve regije jih je vključilo tudi Pomurje.
Kaj se /se bo – dogajalo v gospodarstvu?
Krožno gospodarstvo za gospodarske subjekte prinaša številne spremembe v poslovanje, ki se odražajo na več ravneh. Vizija razvojne smeri v sodelovanju z različnimi deležniki vodi do novih verig vrednosti, ki prinašajo nova tveganja, nove pogoje in potrebo po prilagajanju. Vsak sodelujoči naj na koncu doseže več kot bi v primeru, če do sodelovanja ne bi prišlo. Spremenjene oblike sodelovanja pomenijo na primer vključevanje novih dobaviteljev, razvoj novih tehnologij, preoblikovanje organizacijske kulture, vstop na nove trge, … Za obvladovanje tako celovitih sprememb je nujna vključenost vodstva podjetij, odprtost za inovacije in nova znanja, dolgoročna usmerjenost in sposobnost prilagajanja spreminjajočim razmeram.
Prehod iz linearnih v krožne modele se na ravni podjetij lahko izraža na več načinov, na primer, v:
- Krožnem oblikovanju (eko dizajn) – načrtovanju izdelkov na način, da so ti zasnovani modularno, z mislijo na to, da jih bo čim enostavneje vzdrževati, popravljati, dograjevati, obnavljati, razstaviti, reciklirati…
- Prehajanju od izdelkov k storitvam – kupec postane uporabnik in plačuje za storitev, lastništvo izdelka ostane proizvajalcu, kar mu omogoča, da se odloči za proizvodnjo trajnejših, kakovostnejših izdelkov po višji ceni, z daljšim rokom uporabe in zasnovanimi po načelih krožnega oblikovanja, da lahko materiale, ki so uporabljeni, čim bolje izkoristi in obdrži v lasti ter tako znižuje stroške nabave materiala in obvladuje cenovna tveganja surovin.
- Industrijski simbiozi – različni deležniki med seboj izmenjujejo materiale – surovine, ki so bile nekoč deklarirane kot odpadki. Pomeni, da se količina odpadnih snovi zmanjšuje, uporabna vrednost materiala pa zvišuje.
- Zapiranju energijskih zank – višek energije enega poslovnega subjekta lahko postane vhodna energija za drugega ali pa se odvečna energija koristno uporabi znotraj istega podjetja. Na ta način se učinkovitost rabe energije močno poveča, stroški znižajo, negativni vplivi na okolje pa zmanjšajo.
Med slovenskimi malimi in srednje velikimi podjetji se vlaganja v smeri prehoda v krožno gospodarstvo največ osredotočajo na zmanjševanje odpadkov, prihranek energije, prihranek materialov, prihranek vode, recikliranje, s ponovno uporabo materialov ali odpadkov v podjetju.
Zelo pomemben dejavnik uveljavljanja teh idej pa so prebivalci s svojim vedenjem. Pravijo, da bi naj bili ključni dejavnik sprememb, ki se odražajo v naslednjih vzorcih:
- Premik vzorcev uporabe – novi načini uporabe izdelkov, opuščanje starih vzorcev potrošnje, kar omogočajo digitalizacija, spremembe v kulturi, navadah, vrednotah…
- Modeli souporabe – izboljšujejo učinkovitost rabe izdelkov, ki “krožijo” med uporabniki s pomočjo tehnologij, kot so socialna omrežja.
- Izdelek kot storitev – različni pristopi, ki nam omogočijo dostop do uporabe, ne lastništva izdelka: najem, zakup, skupno lastništvo,…
Tudi Pomurje kot regija, si je v svojih razvojnih programih zadala prehod na krožno gospodarstvo. Začenši z razvojem zelenega gospodarstva, ki temelji na znanju, inovativnosti, podjetnosti, povezovanju in družbeni odgovornosti.
Skozi ta model razvoja gospodarstva je prioriteta regije razvijati področja, v katerih je regija dobra in izstopa v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji in njeni širši okolici – področju prehrane in turizma. V ti dve področji so vključene zelene vrednostne verige, energetska samooskrba in podpora eko-kmetijstvu.
Renata Stanko, svetovalka SPOT svetovanje Pomurje
Projekt »SPOT svetovanje POMURJE 2018-2022 «
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija