Sprejeti Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št: 152 z 23.10.2020, med drugim določa tudi začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju gospodarstva. Med ukrepi, ki jih podjetja lahko koristite, so ukrepi na področju dela in ukrepi za samozaposlene, med katerimi najdete:
UKREPI NA PODROČJU DELA
Delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljanja dela zaradi posledic epidemije, razen nekaterih izjem (posredni ali neposredni uporabniki proračuna RS ali občin, finančna in zavarovalniška dejavnosti z več kot 10 zaposlenimi, tuja diplomatska predstavništva in konzulati).
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Omejeno je z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).
Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavljate za zaposlene, ki jih napotite na začasno čakanje na delo v obdobju od 1.10.2020, najdlje do 31.12. 2020.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.
Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
- če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Vlogo oddate v elektronski obliki na portalu za delodajalce Zavoda RS za zaposlovanje, najkasneje v 8 dneh od napotitve zaposlenih. Pozor! Če ste zaposlene napotili na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo novega zakona, za obdobje od 1.10.2020, predložite vlogo v 8 dneh od uveljavitve zakona, najkasneje do 1.11.2020.
Vlogi je potrebno priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja delodajalec, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.
Delno povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
Obveznosti delodajalca:
- delodajalec mora delavcem izplačevati nadomestilo plače
- ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
- predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove nazaj na delo
V kolikor tega ne izpolni mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V času prejemanja sredstev ne sme delodajalec pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali začeti postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobje).
Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva
Če pa ostane delavec doma zaradi odrejene karantene, lahko uveljavlja delodajalec povračila izplačanih nadomestil plače le, če izjavi, da za delavca ne more organizirati dela na domu.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena, ter najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v 8. dneh od uveljavitve zakona (začetek veljavnosti zakona 24.10.2020), ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8. dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi karantene. K vlogi mora delodajalec priložiti kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
Zavod za zaposlovanje odloča o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene zavod za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
Delodajalec lahko uveljavlja za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020 do 31.12.2020.
Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep po ZZUOOP (PKP 5). Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, ostane doma z namenom varstva otroka zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole, socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila).
To pravico lahko uveljavljajo starši otrok, osebe, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje. Pravica pa ni absolutna, ampak velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1.
Delodajalcu bo izplačano nadomestilo plače (bruto I) povrnil Zavod RS za zaposlovanje. Pri tem pa ZZUOOP za to upravičenost delodajalca ne določa nobenih pogojev glede upada prihodka delodajalca ali maksimalnega izplačila. Tudi ni pogoj, da bi moral delodajalec delavcu organizirati delo na domu.
Delodajalec mora vlogo vložiti v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje prek portala za delodajalce v 8. dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plač za čas pred uveljavitvijo zakona (to je do 1. 11. 2020). Sicer pa je rok za vložitev vloge v 8. dneh od začetka odsotnosti delavca. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Zavod za zaposlovanje odloča o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene zavod za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. Vsebina pogodbe je predpisana.
Ukrep traja od 1. septembra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko ukrep s sklepom podaljša za šest mesecev.
Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1.9.2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in sicer:
- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
- družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
- kmet
Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka znaša 1.100 eur na mesec za oktober, november in december 2020. Izredna pomoč za samozaposlene v kulturi znaša 700 eurov na mesec in za kmete 940 eur na mesec.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka se za posamezni mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.
Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba (upravičenec) in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
Upravičencu, ki vloži izjavo na FURS:
- od 1. do 31. oktobra 2020 za oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 10. novembra 2020,
- upravičencu, ki vloži izjavo od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže mesečni temeljni dohodek do 10. decembra 2020,
- upravičencu, ki vloži izjavo od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo sem mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meru zamudnih obresti.
Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in je za isto obdobje izpolnjeval pogoje za delno povrnjen izgubljeni dohodek, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo za povrnitev izgubljenega dohodka.
Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok
ZZUOOP tudi upravičenim samozaposlenim od 1. septembra do konca leta omogoča delno povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene samozaposlenega, njegovega otroka ali varstva otroka. Vlada lahko s sklepom podaljša ukrep še za šest mesecev. Do njega so upravičeni samozaposleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi:
- odrejene karantene (opravljanje dejavnosti na domu pa ni mogoče) ali
- varstva otroka, ker mu je bila odrejena karantena, ali
- varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katere otrok ne more obiskovati vrtca ali šole.
Upravičenec do delno povrnjenega izgubljenega dohodka je:
- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. členu ZPIZ-2,
- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi16. člena ZPIZ-2, in
- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2.
Pravico do varstva otroka lahko uveljavljajo starši otrok do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Upravičenec do delne povrnitve izgubljenega dohodka zaradi karantene je tisti, ki se odpravi v državo, ki je bila v trenutku odhoda na zelenem ali oranžnem seznamu, ob vrnitvi pa je na rdečem, ali pa mu je bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo.
Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali čas, ko ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti var varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu.
Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec prek Fursovega informacijskega sistema predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šol.
FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za zdravje. V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.
Upravičencu, ki vloži vlogo na FURS:
- od 1. do 31. oktobra 2020 FURS nakaže delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020,
- upravičencu, ki vloži vlogo od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, mu FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020,
- upravičencu, ki vloži vlogo od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
V primeru podaljšanja ukrepa FURS delno povrnjeni izgubljeni dohodek nakaže do 10. dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu.
Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana temeljni dohodek in izgubljeni dohodek, mora upravičenec vrniti izgubljeni dohodek. Če pa upravičenec ni vložil vloge za izgubljeni dohodek, ker je v istem obdobju prejemal tudi temeljni dohodek in ga je moral vrniti, pa lahko v 30 dneh od vračila vloži vlogo za izgubljeni dohodek.
Pripravila:
Renata Stanko, svetovalka SPOT svetovanje Pomurje
Projekt »SPOT svetovanje POMURJE 2018-2022 «
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija