Po zakonu o delovnih razmerjih med fleksibilne oblike zaposlovanja lahko prištevamo:
- Zaposlovanje za določen čas
Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih prav določa, kdaj je mogoče sklepati pogodbo za določen čas. Največkrat se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene zaradi povečanega obsega dela ali nadomeščanja odsotnosti delavca, z vodilnimi delavci, s tujci ali za opravljanje projektnega dela. Sklene se za obdobje, ko bo delo opravljeno. Se pa pogodba za določen čas lahko podaljša. Ko se z isto osebo veriži dve leti, se mora skleniti pogodba za nedoločen čas. Veriženje pogodbe pomeni, da se pogodba izteče in se sklene nova prej, kot preteče več kot tri mesece.
Delavec, zaposlen za določen čas ima vse pravice kot zaposleni za nedoločen čas. Le odpravnina mu ne pripada, če je zaposlen za manj kot eno leto. Če je zaposlen za več kot eno leto mu pripada 1/5 plače za eno leto in sorazmerni del po številu mesecev.
- Zaposlitev za delovni čas, krajši od polnega
Polni delovni čas pomeni opravljanje dela 40 ur na teden. Delovni čas, krajši od polnega pa je krajši od 40 ur na mesec, vendar nima spodnje omejitve. Gre za izključni dogovor med delodajalcem in delavcem. Iz delovnega časa pa izhajajo pravice delavca, ki so lahko deljive ali pa ne. Delavcu pripada dopust, prevoz na delo, malica, sorazmerni regres in odmor.
Glede nadurnega dela delavca pa je obveza, da je to zapisano v pogodbi, drugače delavec nadurnega dela ne sme opravljati.
- Zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih
Delavec je lahko zaposlen pri dveh ali več delodajalcih hkrati, vendar njegov delovni teden ne sme presegati 40 ur. V tem primeru je nujen sporazum o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela med delodajalci in je ta dogovor obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.
- Dopolnilno delo
Dopolnilno delo pomeni, da je delavec poleg polnih 40 ur na teden še dodatno zaposlen za maksimalno 8 ur na teden. Take zaposlitve se lahko izvedejo, v kolikor se delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, strinja in Zavod RS za zaposlovanje izda potrdilo, da gre za deficitaren poklic.
- Izposojanje delavcev pri agencijah
Delodajalec lahko najame delovno silo pri agenciji. Vendar bodite pozorni, da je agencija registrirana za izposojo delovne sile, ima koncesijo in je vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.
Za delavce, ki si jih izposodite od agencije boste agenciji poravnali dogovorjen znesek, delavci ne bodo zaposleni pri vas.
- Delna upokojitev
Delodajalci, ki izpolnijo pogoje za upokojitev lahko dejavnost opravljajo še naprej pod pogojem, da si še naprej plačujejo prispevke za minimalno 10 ur na teden (lahko tudi več) in prejemajo sorazmerni del pokojnine. Tako kot samostojnemu podjetniku se tudi taki osebi ne beležijo ure opravljenega dela.
Ta postopek se uredi tako, da se na ZPIZ poda vloga za delno upokojitev. Pogoj za pozitivno rešitev vloge so plačani prispevki. ZPIZ izda potrdilo o izpolnjevanju upokojitvenih pogojev za namen ureditve zavarovanja. Potrebno je še urediti odjavo iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za 40 ur na teden in narediti prijavo za 10 ur na teden.
- Delo na domu
Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca. Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca.
Kot fleksibilna oblika angažiranja delovne sile, ki nima pogodbe o zaposlitvi, pa se velikokrat uporablja tudi pomoč družinskih članov, angažiranje upokojencev po pogodbi o začasnem ali občasnem delu upokojencev, delo študentov in dijakov, delo po podjemni pogodbi ali po avtorski pogodbi, ki pa prav tako imajo svoje posebnosti in obveznosti.
Pripravila:
Renata Stanko, SPOT Svetovanje Pomurje
Murska Sobota, 14.10.2022
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija