Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe. Da bi se ustrezno pripravili na spremembe, za člane OOZ M. Sobota skupaj z Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije pripravljamo brezplačni seminar, ki bo potekal v sredo, 18. 9. 2024 ob 9.00 uri, preko programa ZOOM.
Vsebina seminarja:
Pravica do odklopa:
- Kaj pomeni pravica do odklopa v praksi?
- Ali je to nova pravica?
- Kdaj je delavčev delovni čas in kdaj počitek?.
- Kje in kako mora delodajalec sprejeti ukrepe?
- Kakšni morajo biti ukrepi?
- Primeri ukrepov.
- Ali so dovoljene izjeme: kdaj in kakšne?
- Kaj, če delavec svoje pravice do odklopa, kljub sprejetim ukrepom ne bo udejanjil?
- Sankcije za delavce in delodajalce, ki pravice ne bodo spoštovali.
Delovni čas:
- Kdaj je smiselna enakomerna razporeditev delovnega časa?
- Katere so obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi glede delovnega časa?
- Je smiselno delovni čas natančno določiti v pogodbi o zaposlitvi ali v internem aktu?
- Kaj pomeni gibljiv delovni čas?
- Značilnosti dela ali zaposlitve s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode ali posebnih predpisov (invalidi, starši, delne bolniške, …).
- Katere zakonske pogoje mora delodajalec izpolniti, da lahko delavcem delovni čas neenakomerni in začasno prerazporedi?
- Kaj pomeni referenčno obdobje in koliko je lahko dolgo pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa?
- Kako mora delodajalec obravnavati viške ur ob koncu referenčnega obdobja?
- Kateri delavci lahko opravljajo nadurno delo in koliko nadur letno lahko opravijo?
- Kako in kdaj mora delodajalec nadurno delo delavcem odrediti?
- Katerim delavcem ga nikoli ne sme odrediti, katerim pa lahko le z njihovim soglasjem?
- V čem je razlika med nadurami in viškom ur?
- Kako mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa?
- Kakšne novosti se obetajo pri vodenju evidence o izrabi delovnega časa?
- Kakšen je lahko delovni čas delavca, ki dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (zaradi starševstva, invalidnosti, …)?
- Ali ti delavci lahko opravljajo nadure in ali je lahko njihov čas neenakomerno in začasno prerazporejen?
- Kakšno je štetje delovnega časa delavca na službeni poti? Se vanj všteva le čas, ko delavec dela ali tudi čas, ki ga porabi za potovanje?
- Kako lahko delodajalec delavcem, ki delajo na daljavo omeji delovni čas?
- Ali se čas priprave na delo šteje za efektivni delovni čas?
- Kolikšna mora biti minimalna višina dodatkov?
- Kako se dodatki obračunavajo?
- Nova sodna praksa pri obračunu nadurnega dela.
- Kateri dodatki se med seboj izključujejo?
Odgovori na vprašanja udeležencev.
Predvideno trajanje: 3 šolske ure.
Predavateljica: mag. Nina Scortegagna Kavčnik.
Prijave članov OOZ M. Sobota: do 10. 9. 2024 na mail: ooz.ms@ozs.si. Ostali udeleženci, se lahko prijavite na seminar preko ZDOPS-a. Vsem prijavljenim na seminar bomo povezavo za spremljanje seminarja, posredovali pred izvedbo seminarja.